DA7
Kot droben cvet, ki prekriva ga sneg, D
kot ogenj, ki v vetru se spreminja se v led, D7G
kot majna lutka, ki nimaš je rad, A7D
počŤutim se mnogokrat.
Ko gledam oblake objokanih lic
in slišim krike preganjanih ptic,
v strahu pred temo se pesem rodi,
naj ničŤ nam se ne zgodi.
DA7
Vsaj malo sonca, vsaj malo smeha D
za svet, kjer tečŤe življenja reka, A7
topline malo, ljubezni nežne, D
miru vsaj malo si zdaj želim.
Vsaj malo srečŤe, veselja malo
in da ljudje bi večŤ ne jokali,
miru vsaj malo, vsaj eno željo,
da upanja zdaj še ne izgubim.
Želim, da razumel bi pesem ves svet,
dekle sem, ki poje, kar pravi srce,
in sama drhtim, kot osamljeni ptičŤ,
ki sluti viharne dni.
Poj z menoj, to pesmico.
V miru naj ves svet živi.